ekopakt


ČLANI PROJEKTA

KGZS – vodilni partner, UM FKBV, KGZS – zavod CE, Prospeh d.o.o., KZ Šaleška dolina, KZ Rače, KZ Laško, kmetijska gospodarstva: Stanislav Volk, Franc Žitko, Andrej Ramšak, Jožef Ott, Vlado Viltužnik, Tomaž Modrej


RAZPIS EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE

Kaj je EIP – Evropsko partnerstvo za inovacije?

Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) je nov koncept evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev. Glavni namen je spodbuditi konkurenčno in trajnostno kmetijstvo in prispevati k zagotavljanju stabilne pridelave hrane, krme in biomaterialov, trajnostnemu upravljanju naravnih virov od katerih sta odvisna tako kmetijstvo kot gozdarstvo in sožitje z okoljem. Rezultati projektov EIP bodo vzpostavljene nove in inovativne rešitve v praksi ter učinkovitejša komunikacija med kmetovalci, raziskovalci, svetovalci in drugimi akterji, vključno z razširjanjem praktičnih rezultatov v javnosti.

Razpis:

Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16 – Sodelovanje; podukrep M16.2 – Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Program razvoja podeželja:
povezava (stran Ministrstva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije)
povezava (stran sklada za razvoj podeželja Evropske Komisije)

Financirano s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje


NAMEN PROJEKTA

V Sloveniji nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa vzrejenega na ekološki način, nadaljuje pot po preskrbovalni verigi kot konvencionalno meso. Z vpeljevanjem novih decentraliziranih digitalnih tehnologij v ekološko preskrbovalno verigo s hrano želimo ustvariti učinkovit sistem sledljivosti, ki bo zagotavljal večjo integriteto podatkov ter transparentnost celotne preskrbovalne verige od hleva do vilice. S tem želimo povečati varnost hrane in zaupanje pri potrošnikih ter proizvajalcem omogočiti boljše pozicioniranje ekoloških izdelkov na trgu. 

Pomemben del aktivnosti bo tudi beleženje in spremljanje kazalnikov trajnostne rabe naravnih virov, značilnih za ekološko kmetijstvo, preko česar bomo spodbujali zmanjševanje negativnih učinkov na okolje, spodbujali ohranjanje biotske raznovrstnosti v habitatih, ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami ter spodbujali ekološko kmetijstvo in večjo ponudbo proizvodov iz shem kakovosti na splošno. Kmetijska gospodarstva bodo v sistem prispevala podatke o reji njihovih živali ter indikatorjih trajnostne rabe naravnih virov, značilnih za ekološko rejo, ki jih bo sistem medsebojno primerjal s podatki drugih deležnikov v sistemu ter na podlagi tega ustvaril konsenz o resničnosti podatkov. Sistem bo zasnovan tako, da ga bodo vsi deležniki čim lažje uporabljali hkrati pa bo omogočal, da bodo na osnovi tega sistema kmetijska gospodarstva lahko razvila nove tržne pristope in nove poslovne modele. 

Projekt vključuje tudi usposabljanje kmetijskih gospodarstev za uporabo sistema, s čimer bomo razvijali njihovo digitalno pismenost, ter izobraževanje o novih trženjskih priložnostih in poslovnih modelih, ki se lahko razvijejo na osnovi sistema. Za trajnost rezultatov projekta je ključen prenos znanja tako med deležniki, partnerji projekta, kot med drugimi deležniki, ki niso vključeni v projekt.


ZASTAVLJENI CILJI

Cilj aktivnosti je vzpostaviti delujoč sistem sledljivosti ekološko prirejenega govejega mesa od hleva do vilice z izgradnjo modela sledljivosti, ki temelji na sodobnih digitalnih tehnologijah za izmenjavo podatkov in zagotavlja integriteto podatkov (tehnologija veriženja podatkovnih blokov t. i. blockchain idr.) ter uporaba tega sistema za boljše pozicioniranje izdelkov iz lokalno prirejenega ekološkega govejega mesa na trgu.

Pričakovani ključni rezultati za uporabo v praksi:

  • Učinkovit decentraliziran sistem sledljivosti uporaben za širšo prakso trženja ekoloških proizvodov. 
  • Nove priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov na področju prireje in prodaje ekološkega mesa.
  • Večja usposobljenost kmetijskih gospodarstev in kmetijskih svetovalcev na področju digitalizacije kmetijstva. 
  • Večja transparentnost v preskrbovalni verigi z ekološkim govejim mesom v Sloveniji. 
  • Višja stopnja zaupanja potrošnikov v sisteme trženja ekoloških proizvodov.
  • Povečan delež ekološko prirejenega mesa v preskrbovalni verigi s hrano v Sloveniji, s čimer spodbujamo širjenje ekološke prireje mesa.
  • Rezultati monitoringa, ki bodo uporabni za uvajanje tehnologij in za strokovno svetovanje na področju digitalizacije kmetijstva kot na področju trajnostne rabe naravnih virov in učinkovitih praks v ekološkem kmetijstvu.
  • Vizija, da bi se model in sistem sledljivosti kasneje širila tudi na vse druge segmente kmetijske pridelave.

VLOGE ČLANOV V PROJEKTU

KGZS – vodilni partner: KGZS je kot vodilni partner prevzel odgovornost za upravljanje in izvajanje projekta v skladu z odločbami javnega razpisa, Uredbo ter z njima povezanimi predpisi. Njihovo poslanstvo je zastopanje interesov javnosti, panoge in članov KGZS za zagotavljanje razvoja kmetijstva, podeželja ter varne hrane za celotno prebivalstvo.

UM FKBV: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je javni izobraževalni zavod, ki je v tem projektu sodeloval pri pripravi in načrtovanju trajnostnih indikatorjev za merjenje učinka projekta. Na sodelujočih kmetijah so opravili oceno botanične sestave ruše, s katero so ocenili biološko pestrost. Z izvedenimi analizami bodo lažje primerjali pestrost ruše med ekološkimi in kmetijami, ki travinje oskrbujejo na konvencionalni način.

KGZS – Zavod Celje: Sodelavci KGZS Celje bodo zasnovan model predstavili kmetijam, nudili pomoč pri zbiranju podatkov na kmetijah in izboru indikatorjev trajnosti. Njihovo glavno poslanstvo je prenos znanja v prakso in tako prispevati k dobrobiti kmetij na območju delovanja KGZ Celje. Vzporedno z glavnimi aktivnostmi usmerjenimi v razvoj modela sledljivosti so pristopili tudi k analiziranju ponudbe in stanja v ekološki govedoreji.

Prospeh d.o.o.: od leta 2011 razvija rešitve za transparentne preskrbovalne verige ter se posveča razvoju decentraliziranih rešitev, ki temeljijo na odprtokodnem, decentraliziranem protokolu za izmenjavo podatkov OriginTrail. S svojimi znanji in tehnologijami bodo izboljšali sistem sledljivosti in tako povrnili zaupanje potrošnikov v ekološko goveje meso.

KZ Šaleška dolina: Kmetijska zadruga Šaleška dolina združuje in povezuje pridelovalce najkakovostnejše lokalne hrane, da lahko kupcem zagotavlja preverjene in večkrat nagrajene dobrote. Pod blagovno znamko Ekodar skrbi za proizvodnjo in trženje zaupanja vrednega slovenskega ekološkega govejega mesa visoke prehranske vrednosti.

KZ Rače: V kmetijski zadrugi Rače se pri svojem delu posebej osredotočajo na zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in varnosti mesnih izdelkov, ki jih proizvajajo, ter tradicionalne pristope k predelavi. Celotna njihova proizvodnja je ekološka, za kar imajo tudi vse ustrezne certifikate. 

KZ Laško: Kmetijska zadruga Laško povezuje lokalno okolje v sožitju z neokrnjeno naravo kmetij, ki jim je ekološka in sonaravna pridelava način življenja. KZ Laško v projektu skrbi za predelavo ekološkega govejega mesa.

Kmetijska gospodarstva (Stanislav Volk, Franc Žitko, Andrej Ramšak, Jožef Ott, Vlado Viltužnik, Tomaž Modrej):  Vključena kmetijska gospodarstva bodo v sistem prispevala podatke o reji njihovih živali, ki vstopajo v mesno predelovalno verigo ter indikatorjih trajnostne rabe naravnih virov, značilnih za ekološko rejo. Vneseni podatki bodo pripomogli k razvoju modela sledljivosti, na katerem bo temeljil sistem sledljivosti EKOPAKT. 

  • Stanislav Volk: Manjša kmetija s 6 ha obdelovalnih površin leži na nadmorski višini 550 m. Ob službi redijo 8 glav živine. 
  • Franc Žitko: Manjša kmetija na obrobju Ljubljanskega barja na nadmorski višini 300 m in 15,6 ha, kjer redijo 15 bikov od starosti 6 do 26 mesecev. 
  • Andrej Ramšak: Kmetija s približno 20 ha obdelovalnih površin leži na nadmorski višini okrog 1000 m. Poleg reje živali se ukvarjajo tudi z gozdarstvom.
  • Jožef Ott: Manjša kmetija z 8 ha obdelovalnih površin leži na nadmorski višini 500 m. Ob službi redijo 15 glav živine.
  • Vlado Viltužnik: Kmetija z 19,5 ha obdelovalnih površin leži na nadmorski višini 450 m, kjer redijo 30 glav živine.
  • Tomaž Modrej: Na nadmorski višini 980 m z 10 ha obdelovalnih površin poleg službe redijo 13 do 15 glav živine.